»Otroci z downovim sindromom so res eni veliki sončki. Zelo so pozitivni, vedno so nasmejani.«

»Ne nazadnje moramo gledati interes najšibkejših, torej otrok.«

»Odnos do ljudi z Downovim sindromom se spreminja v Sloveniji in v Srbiji, položaj pa še vedno ni zadovoljiv. Ljudje premalo vedo o Downovem sindromu. Imajo določene zavore, ne vedo, kako naj gledajo, kaj naj rečejo. Ti otroci še vedno niso sprejeti tako, kot si zaslužijo.«

»Še vedno malo boli.«

»To pomeni, da jih je treba vključiti v redne oddelke vrtcev, treba jih je vključiti v večinske šole, najti moramo inkluzivne oblike zaposlitve in ustvariti razmere, da bodo lahko živeli samostojno. Praktično na nobenem od teh področij do zdaj ni narejenega veliko. Imamo ustrezno zakonodajo, nimamo pa tega realiziranega v praksi.«

»Ljudje so v zadregi ali ga gledajo. Še danes, ko greva v trgovino ali ko gremo na potovanje, ko gremo v lokal, na koncert … ga gledajo. Ampak se zdaj niti več ne odzovemo na to. Na začetku, ko je bil Gregor še manjši, pa ko si videl ljudi, te poglede … malo boli. Vsaj mene je.«

»Nathaniel Julius, počivaj v miru. Vse najboljše, lepi Toyin. Breonna, še vedno se borimo zate. Besede ne povedo dovolj, vendar vas ne bomo nikoli pozabili. Kaj je pravica ob vsej tej izgubi in bolečini.«

»Za sindrom je zelo značilno, da simptomi prenehajo po določenem času, ko posameznik zgradbo zapusti.«

»Za zdaj še ni mogoče, da bi zdravniki kar tako postavili diagnozo, da gre za sindrom bolne zgradbe.«